V turbolentnih letih, ki so za nami si oddiha želimo še bolj kot običajno. Upamo, da nam bo kratek pobeg na morje, v gore, v drug kraj ali v drugo državo prinesel oddih in odmik od »ponorelega sveta«. Želimo si spremembe in tistih nekaj dni, ko pozabimo na skrbi, pritiske okolice, medije, urnike, zahteve in pričakovanja.
Hrepenimo po odklopu, brezčasju, občutku veselja, radosti in lahkotnosti. Želimo se spet počutiti živi in srečni. Vse leto čakamo na dan, ko spakiramo vse kar potrebujemo, sedemo v avto ali letalo in se odpravimo tja, kjer bomo vsaj za nekaj dni v sebi občutili pomirjenost.
A če dobro pomislimo, prijetne občutke, ki jih običajno doživljamo na poletnem 14 dnevnem oddihu, doživljamo tudi med prazniki, praznovanjih rojstnih dni, rojstev, sobotnem spontanem druženju,… Dobro se počutimo vedno, ko lepe trenutke in občutke delimo s svojimi bližnjimi, družino in prijatelji. Takrat čutimo, da ima naše življenje smisel. Občutimo oddih in želimo, da se ta trenutek razpotegne v neskončnost in da »back to reality« pride čim kasneje.
Kakovost takšnega odmika od vsakodnevne rutine in skrbi je običajno povezana, prepletena s kakovostjo odnosov z ljudmi, ki nam pomenijo največ. Stiske in pritiski zadnjih dveh so v marsikaterem odnosu povzročile razpoke, nesoglasja in prepire, saj smo bili kot posamezniki na veliki preizkušnji. Na eni strani povsem nov način vsakodnevne rutine (šolanje in delo od doma, omejitve gibanja in s tem svobode,..) in na drugi težnja, da čimbolj normalno nadaljujemo z našimi življenji. Prej dokaj harmonično življenje je bilo postavljeno pod vprašaj, ko iznenada ni bilo več občutka varnosti in predvidljivosti. En dan vnaprej nismo vedeli kaj bo, kaj šele čez teden dni ali leto. Živeli smo v krču strahu in negotovosti, ki je v posamezniku dan za dnem utrdil občutke skrbi, nemira, razdraženosti, jeze, upora, žalosti in apatije.
Zato zdaj, bolj kot kdaj prej, potrebujemo oddih. Oddih od občutka, da ne držimo vajeti življenja več v svojih rokah in da med tem, ko se svet okoli nas podira, nemočno stojimo in zremo v prepad.
In ta oddih je tukaj, čisto blizu.
Vabim vas, da se spomnite praznovanja, počitnic, sproščenega popoldneva, glasbe, filma ali dobre družbe v kateri ste se počutili tako kot si želite počutiti zdaj. Izberite trenutek, ko ste se počutili ljubljeni, sprejeti, dobrodošli, ko ste bili mirni, zadovoljni, srečni. Podružite se par minut s spominom in opazujte kako občutek lahkotnosti v vas nezadržno raste in kotički ustnic kar sami od sebe silijo proti ušesom.
Kako preprosto, kajne?
Ahhh, ta oddih. Kdo bi si mislil, da se skriva tako blizu in da zanj ne potrebujemo prepotovati na tisoče km, niti sto ali pet. Za oddih od skrbi in teže življenja se ne rabimo premakniti niti enega metra in zapraviti niti enega evra, kajti ta najlepši prostor oddiha se nahaja v nas.
Oddih je lahko kavica ali čaj v čarobni tišini jutra, dnevni sprehod v bližnjem gozdu, posedanje ob potoku, zavestno dihanje, sladek spomin ali pogovor z osebo, ki ji zaupamo. Včasih je prav ta preprostost in bližina oddiha v nas lahko izziv, da ga ne znamo najti in izkoristiti. Čutiš tudi ti tako? Se sprašuješ, zakaj kar ne najdeš načina, ki bi bil pravšnji zate za vsakodnevni oddih od hitenja, težkih dni, izzivov, ki se kar ne končajo in ljudi, ki te ne razumejo in ne slišijo? Velikokrat se zgodi, da ravno v pogovoru z zaupanja vredno osebo, v prijetnem ambientu dobimo odgovore na vsa naša vprašanja, zato ne rečemo zaman, da pogovor zdravi.
