Kdo sem...
Sem ženska, ki verjame, da je že Življenje samo po sebi darilo in samo od nas je odvisno kako bomo s tem darilom ravnali. In sem oseba, ki verjame v neskončen potencial vsakega posameznika. In sem tvoja največja navijačica. 🙂
Sprejemam vse kar to darilo prinaša, t.j. vse dele sebe. Priznam, nekatere tiste muhaste dni in občutke znotraj sebe se še učim ljubeče sprejemati. In še vedno padem, takrat se vprašam kaj se moram še naučiti, vstanem, včasih tudi pobuškana in grem naprej.
Sem od nekdaj takšna? Ne.
Bi vse še enkrat ponovila, tako prijetne kot manj prijetne trenutke svojega življenja? Absolutno ja.
Se sprašuješ zakaj?
Tudi zato, ker če ne bi doživela vsega spodaj napisanega, ne bi bila danes mamica in učenka mojima največjima učiteljema in tudi tebe draga ženska, danes ne bi mogla gostiti tukaj, v mojem spletnem domu.
Pri 30. sem namreč imela vse, o čemer sem vedno sanjala (diplomo, partnerja, družino, novo hišo z vrtom in kaminom, redno in ‘varno’ službo, družinske prijatelje, poletne piknike, počitnice na morju, družinske izlete,…).
Ne glede na vso zunanjo popolnost, zaradi česar sem v očeh drugih imela ‘vse’, sem se na pragu ”najboljših” let v sebi počutila prazno, otopelo, bila sem nesrečna. Kljub temu, da sem bila obkrožena z dobrimi ljudmi, sem bila v sebi osamljena, nemirna, žalostna, vse večkrat sem jokala,…. In ti občutki so se, čeprav sem si rekla:”Ok, to je samo obdobje, kriza, ki bo minila”, le še poglabljali. Grozen občutek.
Malo po tridesetem rojstnem dnevu me je nekega večera ob listanju reklam in gledanju televizije, kot strela z jasnega doletelo:
''Sirk, a to je vse kar boš počela do konca svojega življenja? Ob večerih listala reklame in gledala TV? A zato si se rodila v ta svet?''
V meni se je ne vem od kje zgodil upor in dobesedno sem slišala kako je nekdo v meni na vso moč in z vso odločnostjo zakričal:
”NE!!!”
(Šele kasneje, ko sem se ozirala nazaj na svojo pot, sem spoznala, da je bil to glas pristne Andreje, ki ni želel biti več poteptan, neslišan, zanemarjen s strani druge Andreje.)
Ta glas me je zbudil. Od tistega trenutka dalje nisem bila več ista. Nase sem začela gledati z drugimi očmi.
Sledilo je najbolj težko obdobje mojega življenja.
Grozno je bilo spoznanje, ko sem si priznala, da sploh ne vem kdo sem, da se ne poznam, da ne vem kako si želim živeti življenje, kaj mi je všeč in kaj ne.
Kot da sem se na novo rodila.
Vse kar sem vedela je bilo to, da tako ne želim več naprej, da ne želim biti na avtopilotu, biti ujetnica življenja v rutini, po pravilih in pričakovanjih drugih (tradicije, družbe, sistema,…).
Začela sem se spraševati in spoznavati vse bolj v globino, v svoje jedro. Začela sem se izobraževati za Coachinjo in Mojstrico Nevrolingvističnega programiranja. V teh procesih sem počasi, počasi začela prebujati pristno žensko v sebi in nisem si mogla niti želela več lagati, si zatiskati oči in bežati od sebe, biti nekdo, za kar sem vse bolj ugotavljala, da nisem več. Oz. da nisem nikoli v resnici bila.
In kljub bolečim spoznanjem je bil to najbolj osvobajajoč trenutek do sedaj.
Želela sem to, kar sem začela čutiti in misliti o sebi, življenju, tudi govoriti in delati – želela sem si Živeti tako kot čutim, da je prav zame, za življenje, ki mi je dano tukaj v tem času in prostoru. Želela sem si, da je Andreja zunaj mene (dejanja, besede) v sozvočju z Andrejo znotraj mene (kar čutim, mislim, sem). Želela sem Dihati kot eno sama s seboj.
A kot verjetno veš tudi sama, eno je govoriti kaj si želiš, kako se vidiš, kdo si in drugo je to udejaniti v resničnem svetu.
Pri meni so to spremljali občutki, da me partnerstvo v katerem sem, ne podpira na moji Novi poti, da ni del nove Andreja, da sta najina pogleda oz. vizija o tem kako živeti življenje, obrnjena vsak v svojo smer. In odločitev za ločitev, ki je, ko se sedaj ozrem nazaj, zorela vsaj dve leti, je bil najtežji korak v mojem življenju. Na eni strani sem v sebi občutila krivdo, se obtoževala, zakaj nisem srečna, če pa imam vse o čemer marsikatera ženska le sanja, a na drugi strani sem v sebi tako močno čutila, da če ne bom naredila tega koraka k sebi, da bom v sebi umrla, propadla kot oseba. In kot takšna ne bi mogla biti v podporo ne otrokoma, ne sebi, niti vsem ljudem, ki sem jim kasneje pomagala, niti danes ali nekoč morda Tebi.
Danes sem hvaležna in ponosna, da sem v nekem trenutku zbrala pogum, obudila notranjo moč in se odločila, da bom sledila svojemu notranjemu, pristnemu glasu. Ob tem sem bila prepričana in tako sem tudi čutila, da bo samo v tem primeru zame in moje najbližje dolgoročno vse v redu. Ker vem, da veš tudi ti, da so vsi ostali naši odnosi odsev odnosa, ki ga imamo sami s seboj.
Srečna sem, da se skozi vsakodnevne situacije spoznavam, učim, razvijam v močno, pogumno, čutno, odločno in nežno samostojno žensko.
Notranje me bogati in izpolnjuje to, da lahko podprem tudi tebe in ljudi s katerimi se naše poti povežejo in da skozi to postaneš vse to kar čutiš nekje globoko v sebi, da si že. Da zaživiš tvojo Resnico.
Na tej strani boš našla izkušnje, znanja, nasvete, dejstva, ki so v teh več kot 10 letnem obdobju osebnega razvoja pomagala meni, da sem danes takšna kot sem. Bolj jaz. Na podlagi tega sem Zate pripravila vsebine in programe, ki jih najdeš na tem mestu.
Zakaj vse to počnem?
Ker si želim biti ob tebi, ko potrebuješ nežno in ljubeče vodstvo, ko ti bo hudo.
In ker sem se v najtežjem obdobju počutila samo.
Nisem imela občutka, da imam v življenju 1 osebo, ki bi me brez sodb, očitkov, prikrite nevoščljivosti sprejemala takšno kot sem bila.
Tu sem tudi zaradi tebe in ostalih žensk, ki si želite družbo skupnosti podobno mislečih žensk, ki se med samo iskreno podpirajo, delijo svoje občutke in se ob tem sprejemate ne glede na preteklost, status, nazive in ostale ‘nalepke’, ki si jih tako radi dajemo.
Ja življenje v novi dimenziji samostojnosti je drugačno. Vsekakor bolj pristno in lahkotno. 🙂
Potrudila se bom, da se boš tu počutila varno, sprejeto, slišano, razumljeno in dobrodošlo. Naj bo ta prostor izhodišče ali nadaljevanje tvojega bolj pristnega, bogatega, polnega, lahkotnega, izpolnjujočega in srečnega življenja.
Draga ženska, dobrodošla v Novi dimenziji samostojnosti. 🙂
Andreja
Všeč mi je bilo to, da ko sem bila v zame težki situaciji in sem se obsojala in nikakor našla rešitve, da si me poslušala in mi s praktičnimi nasveti pomagala, da sem lahko delala korake naprej. Všeč mi je bila tvoja umirjena energija in to, da si mi povedala, kako lahko vidim situacijo drugače. S tvojo pomočjo se sedaj manj ˝sekiram˝, sem notranje bolj mirna in znam uporabiti tudi boljšo komunikacijo. Hkrati mi ostaja krog življenja, da vedno lahko preverim kje leži skriti zajec, na moji poti so spremembe in če je potrebno, na pomoč pokličem tudi tebe 🙂 Hvala ti!